Rodoslovje

Rodoslovje je z pomočjo interneta dobil svoj razmah in veliko podatkov je sedaj dostopno vsem. Za raziskovanje priimka Drobnič smo pregledali strani Slovenskega rodoslovnega društva. Celotni spisek na dan urejanja teh strani je objavljen tudi na teh straneh. Pravila uporabe in kako lahko sami prispevate svoje podatke si  preberite na njihovi spletni strani.

V leksikonu imen boste za priimek Drobnič našli naslednje podatke:

Drobnič

ZSSP: zelo pogosten; 2007: 703 nosilci (+ 9 v tujini), 332. mesto, 41% Osrednj, 17% JV, 13% Notr, 10% Podrav, 8% Spodnjepos, 5% Gorenj, tudi drugod.

Drobnić

ZSSP: ga ni; 2006: manj kot pet nosilcev.

Aktualnejši so podatki, ki jih dobite na strani statističnega urada Slovenije.

Med vsemi priimki je priimek DROBNIČ po pogostnosti uvrščen na 335. mesto.


Pregled po statističnih regijah

Statistična regijaŠtevilo oseb
s tem priimkom
Delež oseb s tem
priimkom od vseh oseb
s tem priimkom v Sloveniji
Razvrstitev po
pogostnosti
POMURSKAzzz
PODRAVSKA699,8 %890
KOROŠKA30,4 %2.694
SAVINJSKA121,7 %3.429
ZASAVSKA101,4 %954
SPODNJEPOSAVSKA527,4 %266
JUGOVZHODNA SLOVENIJA11616,5 %211
OSREDNJESLOVENSKA29742,3 %208
GORENJSKA324,6 %1.120
NOTRANJSKO-KRAŠKA8912,7 %106
GORIŠKAzzz
OBALNO-KRAŠKA131,9 %1.457

z – podatek zaradi statistične zaupnosti ni objavljen.

Na internetu smo našli še tele zapise o Drobničih

Neža (Agnes) Drobnič, (oče Franc, mati Neža Pavlič), rojena 27.12. 1878 na Hudem vrhu 5, pošta Nova vas pri Rakeku,  fara sv. Mihaela na Blokah, umrla v  starosti  okrog 19 let  (1897 ?) v Torinu kot redovnica (novinka?) reda Sester presvetega srca, ki ga je ustanovila  mati Frančiška Cabrini (bolniške in šolske setre) in je bil razširjen v Italiji in tudi v Združenih državah Amerike (San Francisco v Kaliforniji), kjer sta bili tudi Nežini mlajši sestri Marija (s. Pavlina), rojena 5.11.1982, in Roza (s. Elizabeta), rojena 21.8.1986, obe umrli v ZDA po 2. svetovni vojni.

Zanimiv Rodovnik Družine Lavrič, kjer se tudi najde priimek Drobnič.

http://ds-rod.slohosting.com/druzinadrobnic.html

Še ta zanimiv podatek.

Prvi upori v slovenski vojski oz. vojski Države SHS niso nikjer ustrezno zgodovinsko obravnavani, razen na spletnih straneh Hervardov, Panterjev in podobnih združenj. Gre za večji spopad med slovenskimi in srbskimi vojaki, ki se je zgodil 10. januarja 1919 v ljubljanski gostilni Ilirija, ko je Josip Drobnič iz Velikih Lašč, četovodja Slovenske legije, do smrti zabodel srbskega vojaka. V pretepu je menda sodelovalo okrog 150 vojakov Planinskega polka, saj jih je bilo kar 50 zatem aretiranih.